Drugi teden

Prejšni teden smo raziskovali znamenitosti Prage. Ker še nismo imeli urnikov ali normalnega dostopa v ŠIS, smo v ponedeljek šli v Erasmus pisarno in na kosilo v menzo z ostalimi Erazmovci iz naše fakultete. V sredo smo se po predavanjih in kosilu resno lotili ogleda znamenitosti. Pogledali smo si močno obljuden Karlov most s številnimi kipi ter stari del mesta na drugi strani Vltave.

Jaka je predlagal, da gremo v kavarno neke galerije, ki jo sicer prenavljajo, a skozi okno WC-ja lahko vidiš židovsko pokopališče, zaradi prenove sicer bolj slabo :) Po kavi so nas dohiteli še Finka in Portugalec, in odpravili smo se do Staromestskega trga, kjer je bil postavljen oder, stojnice in razstava kitajskega kiča, saj so praznovali kitajsko novo leto.

Na tem trgu je še znana astronomska uri, ki ob vsaki polni uri privabi veliko gledalcev. Mimo zgornjih dveh okenčkov se namreč sprehodijo kipi nekih svetnikov, medtem ko smrtko, ki stoji desno od zgornje ure s potegi vrvi zvoni.

V petek sem cel dan sama raziskovala mesto. Začrtala sem si pot in se odpravila od naše fakultete ob reki, čez reko, do malega parka in muzeja Kampa, pa na hrib Petrin, po drugi strani navzdol do samostana in gradu, do parka Letna in dol ter čez reko do Starega trga.

Nabrežje blizu naše fakultete mi je res všeč, je mirno in super za sprehajanje in opazovanje vodne perjadi. Imajo veliko labodov, rac mlakaric, lisk - črnih račk z belim kljunom, rečnih galebov, kadar pride kdo s kruhom pa tudi golobov ne manjka.

Pogled na Vltavo

Čez most. Hrib pred mano je Petrin, na njem je manjši razgledni stolp, ki je bil navdih arhitektom Eifflovega stolpa.

Na rtiču Kampa so mi bila zelo všeč ta stara debla, pravzaprav kipi. V njihovem objemu se ti res zdi kot da si v votlem drevesu. Tu sem ugotovila da mi bo kmalu zmanjkalo baterije, tako da nisem poslikala malega Eifflovega stolpa in gradu.

V objektiv sem ujela le še razgled na Prago iz parka Letna.

Pogled nazaj na grad. Ko sem prišla do Staromestskega trga, se je ravno začela predstava Kitajčkov. Eno uro sem lahko občudovala njihove plese in akrobacije. Če ni bilo nič pusta, je bilo pa vsaj kitajsko novo leto :)

V soboto je Filozofska fakulteta organizirala vodenje po notranjosti grajskega kompleksa. Zjutraj se je Litvanec Kristopas spomnil, da bi nas pred tem peljal še v en park, tako da sem šla zbudit Portugalki in po pol ure smo že hitele na vlak.

Park Gröbovka ima na sredini vinograd Havličkovi sadi, na katere lahko gledaš iz velikega lesenega paviljona, nad vinogradom pa stoji še graščina. Park je čudovit, ga bomo še obiskali. Verjetno, ko drevje malo ozeleni. Kmalu se nam je mudilo do Filofaksa, od koder se je začelo vodenje.

Prikupen češki študent (z zastavico) nas je s tramvajem peljal na grajski hrib in nas vodil po cerkvah, kapelah in ostalih grajskih poslopjih. Ima kar naštudirano zgodovino, je vedel res veliko povedat. Od tega kako je kralj Rudolf v grajskem parku imel jelene in jih streljal skozi okna do tega skozi katero okno so metali uradnike. Nesrečne jelene so pojedli francoski vojaki v času okupacije gradu.

Velika gotska katedrala svetega Vita. Od znotraj in na spodnji sliki od zunaj.

Velika obokana Vladislavova dvorana. Ko so jo zgradili, je bila v 16. stoletju največja dvorana brez opornih stebrov. V njej so med drugim prirejali viteške boje s konji in kopji.

Razgled skozi okno, skozi katerega so poleteli cerkveni uradniki ob drugi praški defenestraciji. Kljub dvajsetim metrom globine so preživeli, saj je bil spodaj velik kup gnoja.

Imajo tudi zanimivo zbirko starega orožja. Z Jakom sva se tako zagledala v oklepe, šleme, ščite, meče in puške, da sva zgubila ostalo družbo. Vsi sestradani so so namreč takoj odpravili po hribu dol v mesto, na kosilo. Potem pa sva jih prav težko našla, saj so si izbrali najbolj skrit lokal. 

V nedeljo sem ostala v Hostivaru, malo sem brala, dešifrirala urnike, pogledala na katere vadbe bom lahko hodila. Zelo sem bila vesela klica domačih po skajpu. Kar vsi so bili doma, tako da sem lahko vse videla in slišala :)

Prvi teden

Začelo se je z izselitvijo iz zasnežene Ljubljane.

Vso hrano in posodo sem prenesla na Žigovo stran, upam da ne zaman, da si bo kuhal :)

 Ko sem prišla domov, sem se poslovila od vseh domačih, od Bibe in Mici,

kravic

teletkov

od vasi domače

in Žiga.

Ko sem v Lescah čakala na vlak mi je bilo kar malo hudo, da bom zamudila pol prelepe Gorenjske zime. Z Jakom naju je na vlaku do Celovca kratkočasila zgovorna Hrvatica, ki tam ravno zaključuje izmenjavo.

Na Dunaju sva imela uro in pol časa, tako da sva zaklenila velike kufre in šla na sprehod do Schönbrunna. Po številnih urah sedenja je bil sprehod nadvse dobrodošel.

Ko sva prišla v Prago, je Jaka pričakal prijatelj, Pri katerem naj bi prespal prvih par dni, dokler si ne najde stanovanja. Mislim da bo zdaj kar za stalno pri njih. Mene pa je čakala Miša. Imela je že karte za tramvaj in odpeljali sva se do Hostivařa. Dobro da je prišla z mano do doma, saj gospa, ki je zvečer delala v sprejemni, ni znala angleško. Samo v času uradnih ur imajo angleško govoreče ljudi. Naslednji dan, v sredo, smo imeli Orientacijski dan. Razkazali so nam vse stavbe, kjer bomo imeli predavanja, nas vodili do menze in klubske sobe mednarodnega kluba, kjer organizirajo dogodke, nam izročili študentske izkaznice in nas peljali kosilo in nato še na pivo.

Jakov prijatelj Miha in Mihov prijatelj Nino študirata geografijo, kar prav tako spada pod Faculty of Science. Po koncu orientacijskega dne oziroma po pivu smo skupaj šli na sprehod ob Vltavi.

V četrtek smo z vlakom in nato še z avtobusom šli na tabor oziroma 'Orientation Course' v kraj Prašily, v pogorju Šumava. Prašily je lušten turistični kraj, pokrajina je podobna Pokljuki. Z

elo sem se razveselila snega, saj ga v Pragi ni.

V petek je večina študentov odšla na pohod do Čertovega, hudičovega jezera. Res smo imeli prelepo vreme, pred oblačka, zaradi mraza pa so bila drevesa čudovito zasrežena.

To je naša skupinica. Nekaj jih je ostalo šlo tečt na smučeh, večino pa na pohod. Sneg se je nesramno prediral, tako da je bila hoja kar naporna.

Jezero je bilo zamrznjeno in zapadeno. Po pohodu smo v bližnjem mestecu šli na kosilo in v trgovino, po pivo. Vsak večer je bil žur, najbolj pridni pivci so bili profesorji, ki pa so večinoma žurali posebej, študentkam se je z veseljem pridružil le profesor športne vzgoje.

Naslednji dan smo se odpravili do malo manjšega Prašilskega jezera, manjša skupinica navdušenih in manj zmačkanih pohodnikov pa še naprej do razglednega stolpa.

Šumava je narodni park. Kot se vidi na slikah imajo velik problem z lubadarjem, ki pa ga ne rešujejo, saj strokovnjaki menijo, da morajo pustiti naravi svojo pot. Očitno jim ni škoda lesa ali ekosistema.

Pot nas je peljala do tega razglednega stolpa, ki pa je pozimi zaprt. Prav na grebenih so gozdovi najbolj prizadeti. Neverjetno je, kako lahko lubadar uniči gozd, če ga ne sanirajo sproti. Zuzana pravi, da je bila lani tu še kakšna živa smreka.

To je Zuzana, predsednica mednarodnega kluba, ki nas je vodila na tem pohodu, in nas kasneje ponesreči peljala po veliko daljši poti, kot smo načrtovali, tako da smo prehodili 23 kilometrov. Zadaj na sliki je radioamater, ki se pogovarja s Slovencem :) Še en je pošiljal signal z Morsejevo abecedo.

V vasi smo imeli še zelo lene ameriške bivole

 in Keltski arheopark.

V nedeljo so nam profesorji organizirali zabavo na vlaku. Naročili so vagon posebej za nas, pripravili hrano in dva soda piva, ter ostalo pijačo. Kot vidite smo imeli živo glasbo. Ne spomnim se njegovega imena, zdi se mi da je sin profesorja. Igral nam je vse dni, vsak večer. Poleg njega sta na vlaku igrala še kitarist in saksofonist. Poljakinje so neverjetne pivke. Vsak večer so bile najbolj pijane zjutraj pa so povsem v redu. Po kondiciji jim dohajajo le Španci.

Toliko o prejšnem tednu. Trenutno iščem urnike za predmete, pišem maile profesorjem in vpisujem predmete, ki se bodo zares izvajali. Pravijo, da bi se v dveh tednih moralo vse urediti :) Njihov študentski informacijski sistem namreč ne deluje najbolje, tako da je glede določenih stvari treba pisat profesorjem ali počakati na informacije.Danes nimam predavanj. Včeraj sem smrkala in bolela me je glava, tako da sem zelo dolgo spala. Danes sem že dosti bolje. Zdaj grem pogledat bližnjo okolico: park, športni center univerze in v trgovino. V center mesta se mi danes ne da, grem jutri po predavanjih raziskovat :)