Prvi teden

Začelo se je z izselitvijo iz zasnežene Ljubljane.

Vso hrano in posodo sem prenesla na Žigovo stran, upam da ne zaman, da si bo kuhal :)

 Ko sem prišla domov, sem se poslovila od vseh domačih, od Bibe in Mici,

kravic

teletkov

od vasi domače

in Žiga.

Ko sem v Lescah čakala na vlak mi je bilo kar malo hudo, da bom zamudila pol prelepe Gorenjske zime. Z Jakom naju je na vlaku do Celovca kratkočasila zgovorna Hrvatica, ki tam ravno zaključuje izmenjavo.

Na Dunaju sva imela uro in pol časa, tako da sva zaklenila velike kufre in šla na sprehod do Schönbrunna. Po številnih urah sedenja je bil sprehod nadvse dobrodošel.

Ko sva prišla v Prago, je Jaka pričakal prijatelj, Pri katerem naj bi prespal prvih par dni, dokler si ne najde stanovanja. Mislim da bo zdaj kar za stalno pri njih. Mene pa je čakala Miša. Imela je že karte za tramvaj in odpeljali sva se do Hostivařa. Dobro da je prišla z mano do doma, saj gospa, ki je zvečer delala v sprejemni, ni znala angleško. Samo v času uradnih ur imajo angleško govoreče ljudi. Naslednji dan, v sredo, smo imeli Orientacijski dan. Razkazali so nam vse stavbe, kjer bomo imeli predavanja, nas vodili do menze in klubske sobe mednarodnega kluba, kjer organizirajo dogodke, nam izročili študentske izkaznice in nas peljali kosilo in nato še na pivo.

Jakov prijatelj Miha in Mihov prijatelj Nino študirata geografijo, kar prav tako spada pod Faculty of Science. Po koncu orientacijskega dne oziroma po pivu smo skupaj šli na sprehod ob Vltavi.

V četrtek smo z vlakom in nato še z avtobusom šli na tabor oziroma 'Orientation Course' v kraj Prašily, v pogorju Šumava. Prašily je lušten turistični kraj, pokrajina je podobna Pokljuki. Z

elo sem se razveselila snega, saj ga v Pragi ni.

V petek je večina študentov odšla na pohod do Čertovega, hudičovega jezera. Res smo imeli prelepo vreme, pred oblačka, zaradi mraza pa so bila drevesa čudovito zasrežena.

To je naša skupinica. Nekaj jih je ostalo šlo tečt na smučeh, večino pa na pohod. Sneg se je nesramno prediral, tako da je bila hoja kar naporna.

Jezero je bilo zamrznjeno in zapadeno. Po pohodu smo v bližnjem mestecu šli na kosilo in v trgovino, po pivo. Vsak večer je bil žur, najbolj pridni pivci so bili profesorji, ki pa so večinoma žurali posebej, študentkam se je z veseljem pridružil le profesor športne vzgoje.

Naslednji dan smo se odpravili do malo manjšega Prašilskega jezera, manjša skupinica navdušenih in manj zmačkanih pohodnikov pa še naprej do razglednega stolpa.

Šumava je narodni park. Kot se vidi na slikah imajo velik problem z lubadarjem, ki pa ga ne rešujejo, saj strokovnjaki menijo, da morajo pustiti naravi svojo pot. Očitno jim ni škoda lesa ali ekosistema.

Pot nas je peljala do tega razglednega stolpa, ki pa je pozimi zaprt. Prav na grebenih so gozdovi najbolj prizadeti. Neverjetno je, kako lahko lubadar uniči gozd, če ga ne sanirajo sproti. Zuzana pravi, da je bila lani tu še kakšna živa smreka.

To je Zuzana, predsednica mednarodnega kluba, ki nas je vodila na tem pohodu, in nas kasneje ponesreči peljala po veliko daljši poti, kot smo načrtovali, tako da smo prehodili 23 kilometrov. Zadaj na sliki je radioamater, ki se pogovarja s Slovencem :) Še en je pošiljal signal z Morsejevo abecedo.

V vasi smo imeli še zelo lene ameriške bivole

 in Keltski arheopark.

V nedeljo so nam profesorji organizirali zabavo na vlaku. Naročili so vagon posebej za nas, pripravili hrano in dva soda piva, ter ostalo pijačo. Kot vidite smo imeli živo glasbo. Ne spomnim se njegovega imena, zdi se mi da je sin profesorja. Igral nam je vse dni, vsak večer. Poleg njega sta na vlaku igrala še kitarist in saksofonist. Poljakinje so neverjetne pivke. Vsak večer so bile najbolj pijane zjutraj pa so povsem v redu. Po kondiciji jim dohajajo le Španci.

Toliko o prejšnem tednu. Trenutno iščem urnike za predmete, pišem maile profesorjem in vpisujem predmete, ki se bodo zares izvajali. Pravijo, da bi se v dveh tednih moralo vse urediti :) Njihov študentski informacijski sistem namreč ne deluje najbolje, tako da je glede določenih stvari treba pisat profesorjem ali počakati na informacije.Danes nimam predavanj. Včeraj sem smrkala in bolela me je glava, tako da sem zelo dolgo spala. Danes sem že dosti bolje. Zdaj grem pogledat bližnjo okolico: park, športni center univerze in v trgovino. V center mesta se mi danes ne da, grem jutri po predavanjih raziskovat :)