PRVI DAN: Zbrali smo se v Münchnu, prestali deseturni let v Chicago. Mit o slabi hrani na avijonih pri Lufthansi očitno ne drži. Pa ves čas so na futrali in napajali. Imeli smo kar lepo vreme, lahko smo gledali del Islandije, zanimivo, da imajo tudi po čisto severnem delu speljane ceste, sem mislila, da tam nihče ne živi. Opazovali smo led, ki se le na nekaterih delih že lomi in topi. Tudi Grenlandija je še odeta v led in zasnežena. Počasi smo leteli proti Chicagu in spremljali vedno več cest in jezov, gozdnih posek. Do Chicaga se je že zvečerilo in nazadnje tudiznočilo. Dneva nismo mogli loviti, četudi smo preleteli sedem časovnih pasov. Zato pa smo videli ognjene luči Chicaga, urejene v kvadratne bulvarje in nekatere poševne vpadnice. Po pristanku se nam je zelo elegantno uspelo prebiti mimo vseh emigracijskih in varnostnih oseb. Hitro smo šli do vrat za naslednji let, do Des Moinesa (demojn). To letalo je bil bolj avtobus. Ker je bila ura že deset, nas je večina na letu pridno pospala. Po kratki vožnji smo prispeli v Hilton Garden Inn in v ogromnih mehkih posteljah prespali (tisti, ki smo lahko spali) preostanek noči.
DRUGI DAN: Zjutraj smo po razkošnem zajtrku šli v razvojni center firme Pioneer. Po toplem sprejemu so nas peljali v sejno sobo in nam najprej predstavili statistiko kmetijstva Iowe in drugih držav Amerike. Iowa je med državami Amerike vodilna v proizvodnji koruze,prašičev (6 na prebivalca), jajc, vetrne energije (zato imajo FB, Microsoft in Google tu strežnike, da so bolj zeleni), etanolu in še čem drugem. Veliko se je govorilo o koruzi, saj je to primarna niša podjetja.
Pokazali so nam njihov campus: razvojne laboratorije. Ukvarjajo se z biotehnoloških genskim inženiringom: vstavljajo ekonomsko zanimive dele genomov v zarodek (nediferencirane celice). Ker ne vedo kam se je vstavil gen in kako se bo izrazil, imajo ogromno število poskusov. Zarodek prenesejo na gojišče, s pomočjo hormonov vzgojijo v normalno rastlino in prestavijo v rastlinjak. Pridobijo seme in opazujejo lastnosti in potencial rastlin. Pred tem mora seveda ena skupina poiskat te odseke genov, ki nosijo ekonomsko in ekološko zanimive lastnosti.
Z rastlinami delajo tudi marker research: v različnih hibridih iščejo željene lastnosti, ki jih s pomočjo genetskih markerjev (delov genov, za katere vedo, katero lastnost kodirajo) lahko ugotovijo tudi v testiranem hibridu. Vzamejo vzorce tkiva listov rastlin, ko so še zelo majhne, jih analizirajo v laboratoriju. Število analiz, ki jih naredijo v sezoni, je s pomočjo popolne avtomatizacije neverjetno visoko. Imajo namreč kar dve robotski roki, ki do sekunde natančno naredijo vse korake, zato lahko izločijo faktor napake zaradi nenatančnih inkubacij.
V centru za prehrano živali delajo analize krme in prebavljivosti zrna in silaže na fistuliranih kravah, ter prašičih in kozah. Tu smo z strokovnjakoma debatirali o raznih vplivih na prebavljivost in kakovost silaže. Govorili smo o vplivu padavin v zgodnji rastni dobi na na odstotek vlaknine, kako in zakaj morajo biti zdrobljena zrna, kako se prebavljivost boljša z meseci fermentacije silaže.
Kar v firmi, v sejni sobi, so nam ponudili odlično kosilo. Ob kosilu smo se z atijem in Jakom pogovarjali z direktorjem Pioneerja. Za človeka, ki je na tako pomembni poziciji, da po besedah Neumayerja lahko kadarkoli pokliče predsednika, je zelo prijazen in stvaren. Po kosilu nam je še celo pospravil krožnike!
TRETJI DAN: Prejšnji večer smo se peljali v Cedar Rapids, se zjutraj zapeljali še do stare tovarne, v kateri so začeli proizvodnjo, ki jo v zadnjih parih letih potencirajo. Diamond V proizvaja prehranske dodatke za živali (in zadnje leta tudi za ljudi), ki izboljšajo zdravje in omogočijo boljšo rast in proizvodnjo. Ideja je prišla iz tega, ko je ustanovitelj ugotovil, da je ob krmljenju fermentiranih pomij prirast živali hitrejša.
Pokazali so nam proizvodnjo, kjer v fermentorjih na substratu iz melase in drugih stranskih produktov živilske industrije gojijo kulture gliv in po primarni in sekundarni fermentaciji uničijo žive celice, izsušijo substrat s produkti fermentacije in izdelek pakirajo v vreče.
Dali so nam tudi škatlico kapsul, ki jih proizvajajo za ljudi. Spodbujale naj bi delovanje imunskega sistema. Poslušali smo kar nekaj predavanj. Najprej o samem podjetju, kasneje pa tudi konkretne stvari o pravilih priprave TMR mešanic: časovna lestvica posameznih komponent, vloga ostrih nožev, priporočeni obrati, voz mora biti vodoravno, enakomerno porazdeliti tekočine, prednosti premiksov. Kako in zakaj preverjati TMR z shakerji oz. shuttleboxi. Govorili smo še o vzgoji telet in novih trendih krmljenja kolostruma.
Po napornih predavanjih smo odpeljali v dve uri oddaljen Dubuque od Mississipiju, kjer smo pojedli večerjo in odšli v hotel.
ČETRTI DAN: Ati je vso noč čakal, da po reki pripluje kakšna ladja, a so ropot zganjali samo neskončno dolgi tovorni vlaki. Zjutraj smo videli, da ladje ne bodo priplule še nekaj časa.
Končno farme! Vsi smo že pogrešali krave :) Prva kmetija, ki smo si jo ogledali, je Reuter dairy. Lastnika sta Dan in Rick, oče in sin. Molzejo 700 krav. Mlečnost približno 12 400 kg na laktacijo. Tu smo se še čudili, da krmijo teletom pasterizirano mleko, da jih cepijo za vse možne bolezni.
Hlev za najmanjša teleta.
Pa za malo večja teleta. Na eni strani še dobivajo samo močen štarter, na drugi strani pa že seno.
Porodnice 24 ur pred telitvijo prestavijo v poroden boks, kjer se tudi dvakrat pomolzejo. Teletu vlijejo 4L kolostruma, nato gre takoj na pasterizirano mleko. Problematične krave takoj izločijo, zato skoraj ne rabijo veterinarja. Presušujejo brez antibiotikov.
Druga kmetija je imela 900 krav s še višjo mlečnostjo. Na kmetiji delata starša in sin ter hčera s partnerjema. Hčer ima s partnerjem firmo za embriotransferje. spirajo in vsajajo na večih kmetijah. V čredi imajo večinoma privesnice, saj jim jih pripeljejo tudi z drugih kmetij, da jim vsadijo zarodke. Teličke nato odkupijo, bikci gredo v osemenjevalne centre.
Vse pojatve sinhronizirajo s hormoni, tudi zato, da je več jajčec. Mastitise zdravijo, za bolne krave imajo svoj hlev. Kot povsod imajo tudi tu zaposlene Mehičane, ki molzejo 3x na dan.
Za vzdrževanje boksov s peskom porabijo 5 tovornjakov na teden, obenem pa pesek tudi separirajo iz gnojevke. Krmijo silažo iz lucerne in koruze. Imajo 250 ha svojih njiv, dokupijo koruzo iz še 230 ha.
Teleta so pet dni v igluju, na kolostrumu, potlej gredo v skupne bokse, na avtomat, kjer do 16. dneva dobivajo umetno mleko, do 6. tedna pa lahko tudi pasterizirano mleko.
Ko smo se proti večeru peljali proti naslednjem mestu, smo opazili vedno več kmetij in živine, pokrajina pa je bila tudi že bolj razgibana in valovita. Povsod se ob hlevih dvigajo še stopli za seno, ki so te dni samo še monumenti. Spet smo večerjali v zelo ameriškem lokalu, a vsaj nismo jedli burgerjev. Sicer pa so ljudje tu zelo prijazni, sploh uslužbenci hotelov in lokalov so vedno nasmejani in delujejo zelo ustrežljivi.
PETI DAN: New Sweden Dairy. Kmetijo ima v lasti Univerza v Minnesoti, Dairy Education Center v partnerstvu z Davis Family Dairies, ki imajo skupaj 16 500 živali, 9000 krav. Na tej kmetiji jih molzejo 3000, dajejo po 23L mleka na dan. Imajo krave jersey pasme, ker je mleko bolše za sir. V njihovih mlekarnah proizvedejo mleka in sira za 1/3 milijona ljudi. Vso krmo kupujejo. Molzišča so rotolaktorji. Imajo ogromne lagune, saj zaradi dolge zime lahko vozijo gnojevko na njive le enkrat na leto, in sicer jeseni. Lagune se do časa setve še ne odtajajo.
Vse telitve so na tej farmi, imajo 30 telitev na dan. Breje krave gredo na naslednjo farmo, ostala tretjina krav pa še na tretjo. Na tej imajo predvsem close-up skupino in bolne krave. Zato se tu lahko študenti iz univerze precej naučijo. Zanje imajo v stavbi z molziščem predavalnice, spalnice in dnevno sobo s kuhinjo.
Poleg ogleda kmetije smo v predavalnici imeli začetno predstavitev kmetije in še dve predavanji. O managementu in ekonomiki kmetije ter o ravnanju z živalmi, da preprečimo stres in s tem tudi poškodbe in druge motnje.
ŠESTI DAN: Five star dairy. Zopet družinska kmetija z 1100 krav in 950 telic. Pridelajo svojo osnovno krmo, za zraven imajo še avtoprevozniško podjetje z mnogo tovornjaki in bioplinsko elektrarno ob hlevu. Mlečnost je 40L na dan. Nastilj za bokse je organski, in sicer 2/3 separata iz gnojevke in 1/3 separata iz fermentirane brozge iz bioplinske elektrarne. Separat tudi prodajajo za nastilj in gnojilo. Za krave po porodu in bolne kravi imajo svoje manjše molzišče. V molzišču 2x16 side-by-side pomolzejo 160 krav na uro. Mleko hladijo protitočno in ogreto vodo pijejo krave.
Nov testni sistem hleva za teleta. Izgleda čisto kot v bolnici. Teleta so najprej sama, potlej pa jih z odstranitvijo sten družijo v pare, skupine po tri ali več.
Suhe krave in breje telice so v kompostnem hlevu, kjer nastilja z žaganjem, papirjem in drugimi suhimi stvarmi.
Odpeljali smo se na še večjo kmetijo, največjo od vseh: New Chester Dairy. Na tej kmetiji molzejo 8000 krav, vse skupaj (še na drugih kmetijah), imajo 30 000 živali. Tu so imeli 2 rotolaktorja za 80 krav, na vsakem pomolzejo 1000 krav na uro. Na dan odpeljejo 13 šleparjev mleka. Zaposlenih je 18 ljudi. Imajo veliko ogledov farme, po novem si jo lahko ogledaš le iz avtobusa. Še dobro, saj bi se drugače kar nahodili! Pa slikanje ni bilo dovoljeno...
Večerjali smo v nobel restavraciji, kjer smo lahko jedli dimljen steak ali rižoto z brancinom in kozicami. Odlična a kar draga večerja.
SEDMI DAN: Ko smo se hoteli odpraviti na prvo, manjšo kmetijo, se je pokvaril avtobus. Tri ure smo čakali na nadomestnega, vmes pa sva se z atijem malo sprehodila po mestecu. Tudi če bi nam uspelo it naprej v eni uri, ne bi več mogli na kmetijo, ker je bila nedelja in so lastniki šli v cerkev.
Ptič z oranžnim trebuščkom je kot nekakšen ameriški kos.
Končno smo prispeli na kmetijo Rosy-Lane Holsteins. Imajo 960 molznic z mlečnostjo 43 l. Zaradi boksov s peskom in čistoče ze 320 dni niso zdravili mastitisa, na kar so zelo ponosni. Lastnika Daphne in Lloyd kmetijo počasi predajata dvema mlajšima partnerjema, ki že dolgo časa delata na kmetiji in jo bosta čez nekaj let lahko odkupila. En fant je zadolžen za živali, drugi pa za krmo. Za ugotavljanje pojatev uporabljajo pedometre ali double off-sync. Za krave imajo tri hleve, vsak je malo drugačen. Najboljša skupina krav daje po 65 l mleka na dan. Sami podrezujejo parklje (vsako kravo 2x na leto), vsak drugi dan imajo koplei za parklje z galico ali belilom.
Teleta prvič dobijo kolostrum, potem samo mlečni nadomestek. Drisko zdravijo samo z elektoliti, ki jih teletu, ki noče pit, vlijejo. Tudi bolnim kravam vlijejo veliko vode, saj je na ta način zdravljenje hitrejše.
Pozno popoldne smo se odpeljali v Chicago.
Večerjali smo slavno čikaško dip dish pico, Giordano's. Po večerji je nemško govoreča druščina šla pit, Slovenci pa smo se rajši malo sprehodili po mestu.
To noč smo bili v še posebej finem hotelu. Ogromna soba, pa kopalnica z banjo IN tušem. V teh hotelih se jaz kar neprijetno počutim, sem raje v zanikrnih hostlih.
OSMI DAN: je sledilo gledovanje mesta in znamenitosti Chicaga. Na zgornji in spodnji sliki je razgled iz hotelske sobe. Trumpov stolp je bil direktno nasproti našega hotela. Naprej na govorijo slike.
Ta fižolček je super zabaven!
Nebotičniki se dotikajo neba.
Pogled na downtownn
Kopernik pred observatorijem.
Chinatown.
Razgled z enega najvišjih nebotičnikov.
Dan je bil skoraj poletni.
Pristanišče za jahte je sicer še zamrznjeno, a jezero ne več.
Z atijem sva se najprej sprehajala ob obali jezera. Zaradi vetra je zrak v Chicagu odličen.
Krave tudi v mestu!
Mesto je pustilo dober vtis. Prijazno, zanimivo, presenetljivo prijetno.
Še mimo koruznih stolpov, potem pa v hotel in na letališče. Let je hitro minil, saj smo celega prespali. Potem pa domov.
Po žalostnem dnevu sem še do nedelje ostala doma, šla na sprehod okoli jezera z mojim Đejmsom Bondom, v nedeljo pa še v Planico, saj mi je Robert zrihtal prevoz s Čehi.
V Pragi sem bila zelo hitro, tako da sem zvečer lahko šla s Tri še na odličen jazzovski koncert.
