Aprilsko vreme

 Noro aprilsko vreme se je začelo že prejšnji teden, v marcu. Cel teden je zelo pihalo, razmetavalo smetnjake in trgalo plehnate strehe. Sonce in dež, včasih tudi sneg se menjajo na vsako uro.
V ponedeljek in torek sem intenzivno načrtovala poskus za eksperimentalno ekologijo rastlin. V knjižnici sem pregledala vso literaturo o semenih in se odločila, da poskusim, kako močno mora biti poškodovana semenska ovojnica, da seme čim hitreje vzkali. Seme bosta razila pesek in kislina, kot v prebavnem traktu ptičev. Izbrati sem morala tudi 20 vrst, ki imajo primerno debele ovojnice za ta poskus. Na zgornji sliki je plakat iz pred knjižnice, ki s čisto pravimi primerki prikazuje pestrost žuželk po svetu.

 Rastlinjaki botaničnega vrta: zatočišče v tem divjem vremenu.

Čehi imajo za vsak dan velikonočnega tedna neke običaje. Na zeleni četrtek naj bi jedel samo zelenjavo, pivovarji pa so se odločili, da na ta dan točijo zeleno pivo! Začuda je zelo dober, samo malo slajši kot navaden pir. Barva je fantastična. Če bi vedno točili tako pivo, bi ga jaz zagotovo več spila.

 V petek sva se z Leonor šli pogledat malega Jezuščka v neki baročni cerkvi. Ji je mama naročila naj ga gre pogledat, pa sem jo pospremila. Seveda sva kasneje šli še po mestu.

  Pri Kampi sva plezali po dojenčkih,

  na starem trgu sva si ogledali kaj ponujajo na stojnicah, se navduševali nad akrobacijami malega kozlička in poslušali folk-rock band, ki je pel predvsem o pivu. Privoščili sva si še prigrizek, jaz klobaso, pravzaprav hotdog, Leonor pa je ubogala svojo mami in ni jedla mesa, pač pa ocvrto krompirjevo testo s sirom (v resnici smo prejšnjo noč po polnoči jedli kebab, ampak pravi, da to ne velja :).

 Ker so bile temperature kar zimske, sva se odločili, da se pogrejeva v muzeju mučenja. Razstavljenih imajo polno mučilnih naprav z prepodrobnimi opisi, kako so jih uporabljali. Najbolj grozno je, da so jih večinoma uporabljali v času inkvizicije, za izvabljanje priznanj iz ljudi, obtoženih čarovništva.

 V nedeljo smo imeli pravo obilno velikonočno večerjo. Jaz sem si zamislila, da bi skuhali enolončnico in spekli marmornat kolač, tako da smo Miha, Leonor in jaz odšli v trgovino, nakupili sestavine in se lotili kuhanja v Mihovem in Ninotovem stanovanju. Na pomoč nam je priskočil še Jaka in pod njegovim budnih očesom in izbranim okusom je nastal odličen krompirjev golaž s klobaso in ogromno zelenjave, jaz pa sem sčarala lep kolač. Skuhali smo še nekaj jajc, kot se za veliko noč spodobi in imeli super večerjo. Za pospravit vso to hrano se nas je zbrala večja ekipa. Prišla sta še Line in njen fant Brynjar, Ruben in Nino. Po požrtiji smo igrali igre s kartami, najprej neko norveško igro, kasneje še poker. Jaz sem odšla ob polnoči, drugi so takrat šele odprli limonce in nadaljevali žur do štirih.

 V ponedeljek sem šla na pohod po Češkem krasu. V eni uri sem bila z vlakom v Karlštajnu in se skozi vas povzpela do gradu. Je kar velik in zelo lep. Sicer si notranjosti nisem ogledala, ker sem bila malo prezgodna, noter pa greš lahko samo z vodeno turo. Sem pa smuknila v notranjost obzidja in se sprehodila po gradu, saj še ni bilo nobenega na vratih.

 Dalje me je pot vodila do izkopa Mala Amerika.

 Gozd je posut s spomladanskimi cvetlicami

 

Bubenski vodopadi, mali slapovi.

 Kar naenkrat je močno začel padat sneg in celo pobelil gozd! Ubogi cvetovi, ki so se še pol ure prej nasmihali soncu.

  Zaradi snega sem po bližnjici šla do vasi Svetega Jana, tam pa je sneg ponehal in spet se je odprlo nebo in posijalo sonce. Tako da sem se obrnila in šla nazaj, na hrib nad vasico. V skalah tega hriba je navrtanih kar nekaj smeri.

 Na hribu je tudi zunanji muzej rudarstva, z veliko stare rene, zarjavelih mašin in vagončkov.

 Vrh hriba s križem in razgled na vasico.

Med skalami rastejo velikonočnice

 Na vrhu sem uživala v soncu in pojedla velikonočno kosilo s jajcem in šunko.

 Na poti proti mestecu Srbsko, od koder je peljal vlak nazaj v Prago, je spet začel naletavati sneg, še bolj kot prej. Ko sem prišla do postaje, sem komaj čakala da grem na topel vlak. Na postaji je vztrajno kikirikal izgubljeni petelinček. Upam da najde nazaj domov.