Zadnji teden marca

Botanični vrt me vedno razveseljuje. Tokrat me je po prihodu v Prago presenetila velika cvetoča modra preproga. Lepo je imeti botanični vrt čisto ob fakulteti. Skoraj vsak dan se sprehodim skozenj do predavanj in opazujem razvoj in razcvet vedno večih rastlinic. Imamo tudi steklenjak, v katerega imamo študenti fakultete prost vstop, tako da z Jakom ob slabem vremenu tam vedriva in čakava na naslednja predavanja.

V sredo sem se pred predavanji odpravila na jutranji sprehod po centru. Na zgornji sliki sta secesijska mestna hiša in Prašna brana, stolp, kjer so nekoč hranili smodnik in je po tem dobil ime.
Vse je velikonočno okrašeno, na mnogih trgih so postavili tržnice.

Karlov most je ob tej uri še prijetno prazen. Kasneje se na njem tre turistov. Most ima na začetku in koncu veličastna stolpa, na mostu pa je polno pobožnih kipov.

Zvečer so mi slovenski fantje, Portugalki, Line, Valeria in Kristupas pripravili rojstnodnevno zabavo. Če mi Jaka po nesreči ne bi izdal njihovih namenov in če se me Leonor in Valeria popoldne ne bi tako očitno izogibale, bi bilo presenečenje popolno. Tako pa sem slutila da nekaj pripravljajo. 
Miha je pekel pice (s konopljino moko), pripravili so mi dve torti, zabava je bila super! Punce so naredile nutelino-skutno torto, Kristupas in Jaka pa temno čokoladno mousse torto. V sobi smo postavili Mihov šotor, crkljali Ninovega podganjeka Muadipa.

Po četrtkovih predavanjih smo se z Leonor in Jakom dobili v bistroju geološke stavbe, nato pa šli na Velikonočni večer. Tam smo barvali jajca z voskom, poskusili češke velikonočne sladice, izdelovali pomlazke in spoznavali češke običaje. Jaz sem rajši izdelala male košarice, pletenje pomlazke je kar zahtevno. Pomlazko se splete iz svežih vrbovih vej in fantje z njo tepejo dekleta, s tem življenjsko moč vej prenesejo na njih, da ostanejo lepe in zdrave. Punce jim v zahvalo podarijo pirh. Danes pomlazko lahko kupiš v katerikoli trgovini ali na velikonočnih tržnicah. Zanimivo se mi je zdelo, da so med udeleženci tega večera prevladovali Azijci.

V soboto smo v Pragi imeli festival vina in hrane. Predstavljali smo se tudi Slovenci, tako z vinom kot tudi domačimi jedmi. Beatriz in Leonor pa sta bili navdušeni nad portugalskimi stojnicami.

Sprehodile smo se še malo po mestu. Do pisanega Lennonovega zidu in muzeja Kampa, kjer je pel židani češki zborček.

Vreme je trenutno tu izredno spremenljivo in v nedeljo smo se prebudili v kislo jutro. K sreči nikoli ne dežuje močno, samo prši, tako da smo vseeno izvedli pohod v Kuksu in si ogledali baročne kipe v naravi. Neki baron je Kuks želel prirediti po vtisih iz Versailla. V 18. stoletju je bilo tu popularno zdraviliško mesto, trenutno je ohranjena predvsem vojaška bolnica, graščina na zgornji sliki.

Naš razgled...

Kip Babilon, prizor rojstva Jezusa. Večina ljudi ima odsekane glave, živali pa gobce. Ne vem zakaj.

Kljub vremenu je bil užitek hoditi skozi gozd, po blatni poti in opazovati kipe, ki se počasi zlivajo z naravo. Spodnji kip mi je bil še posebej všeč.