Juhu, pomlad je tu!

Končno se je razcvetelo tudi sadno drevje, divji prunusi, ki rastejo vsepovsod, omamno dišijo. Ta teden je bil prijetno topel in na soncu sem nabrala že malo barve. Po ponedeljku je teden hitro minil. V torek in sredo sva z Jakom po par ur na dan prala korenine  devetdesetih malih jagod za njegov poskus. Za zdaj počivajo v perlitu, vulkanskem pesku brez hranil, naslednjič pa jih bomo presadili v različne substrate z določenimi hranili in gledali, kako ti vplivajo na rast jagodnjakovih vitic. Tudi jaz bi morala dobiti moja semena, če jih je profesor naročil, in začeti s poskusom.

Petek je bil prost in odločila sem se, da se odpravim na daljši pohod ob Vltavi. Začela sem v pol ure oddaljenem, prijetnem mestecu Štěhovice. Hiše imajo zelo lepo urejene vrtove, na enem vrtu so imeli še ogrado za prašiča!

Pot me je vodila ob reki navzgor, mimo prvega jezu, ob mnogih okljukih, do drugega jezu, nato pa navzgor v gozd in po hribih nazaj do izhodišča. Na strminah ob reki stoji mnogo vikendov, malih hišic, v katere se zateče večina meščanov vsak konec tedna. Lokacija je res čudovita, bila sem popolnoma očarana nad njihovo pozicijo na skalah in nad tem, kako ljubke in urejene so. Večinoma stojijo nekje sredi pobočja, nižje ob reki pa počivajo še kanuji, včasih imajo kje še kakšen pomol.

Vikendi na skalah, s kajaki, ki čakajo na akcijo. Na drugem bregu sem pozoomala enega srečkota, ki je v sončnem jutru užival na terasi hiške. Na mestih z bolj položnim nabrežjem stojijo že cela naselja.

 Ob Vltavi je potekala tudi učna pot, z informativnimi tablami in vsake toliko tudi kakšnimi igrami.

 Navduševale so me različne skale, prelepo obsijani mahovi, prebujajoča se narava.

Na spodnji sliki je odsek poti, ki je bil še posebej strm in vklesan v skalo. Tu sem mogla še skozi dva tunela.

 Oh, idila!

 Barke čakajo na splavitev. Mogoče si nekateri najamejo vikende na vodi?

 Po prečenju tega jezu sem se skozi gozd povzpela do vasice, nato pa po hribčkih gor in dol.

 V vlažnih gozdovih rastejo sveži mahovi, 

 lišaji zeleno barvajo plote, ograje in debla dreves.

Eno razgledno točko sem spustila, saj je bila malo od rok, na Smetanovo vyhlidko pa sem le šla in si iz visoke pečine ogledala veličasten okljuk.

 Skozi vasice, čez polja in ob dehtečih mejicah me je pot pripeljala nazaj v Štěhovice.

V sedmih urah sem prehodila skoraj kilometrov: http://mapy.cz/s/8etr. Kljub temu, da sem si natisnila zemljevid, sem kar nekajkrat zgrešila kakšen odcep, ko nisem bila pozorna na označbe poti in se nato vračala do zadnje markacije. Sicer so pohodne poti odlično označene z različnimi barvami in se jim da lepo slediti.

V nedeljo sem šla s fanti v Kutno horo pogledat kostnico in ostale znamenitosti, ki jih ponuja to malo a razkošno mesto. Od železniške postaje smo se sprehodili proti kostnici, mimo prve veličastne gotske cerkve. V Kutni hori stoji mnogo razkošnih cerkva in stavb, saj so v 13. stoletju tu našli veliko srebrove rude. Zaradi srebra je mesto zelo bogato.

Počasi še do kostnice, malo posedet, nato na otroško igrišče za pokopališčem. Ko je bil Kristopas že kar živčen, ker se nikamor nismo premaknili, pa smo le vstopili.

 Neki misijonar je iz Golgote prinesel prst in jo raztrosil po cerkvenem vrtu, zato je bilo pokopališče od tej cerkvici zelo popularno, tu so hoteli biti pokopani tudi vsi premožni ljudje. V času kuge in kasneje še križarskih vojn se je popolnoma zapolnilo in izkopane kosti so sprva zlagali ob zidove cerkvice, kasneje pa jih je napol slep menih začel zlagati v piramide. Skupaj naj bi bilo za piramide in okrasje uporabljenih kosti 40 000 ljudi.

 Veličasten grb!

 Lestenec naj bi vseboval prav vse kosti človeškega telesa.

Po vseh teh kosteh smo šli pogledat lego muzej. Nismo si ogledali razstave, smo pa veselo brskali po veliki škatli legic, kjer si lahko nabral posebne kose. Dobro, da je kotiček za plačat, drugače bi okupirali še tega.

Kristopas si ogleduje notranjost okrancljanega vodnjaka, da bi videl, zakaj voda ne teče.

 Razkošje!

 Velika gotska katedrala svete Barbare.

Super družba :)

 V nedeljo sem šla v strašno velik nakupovalni center in si v Decathlonu kupila podlogo in šotor, pa še nekaj drobnarij. Z vsemi temi stvarmi, pa še sirom paradižnikom in kruhom za malico sem nato šla v center, se sprehodila do parka nad mestom in si tam pogrnila novo podlogo. Na toplem sončku sem pojedla kosilo, se učila češčino, za nekaj minut zaspala, nato pa nadaljevala do kraljevih vrtov.

Povsod po Pragi že cel mesec cvetijo forzicije, ta teden so se razcvetele še razkošne magnolije.

Park in razgled na mesto.

 Kraljevi vrtovi:

Na koncu sem si šla pogledat še Wallensteinski vrt. Po njem se sprehajajo pavi, v velikem vodnjaku plavajo ogromne zlate ribice in drugi krapovci, v veliki kletki imajo štiri sove, krasijo ga tudi kipi s prepletenimi telesi in okoliške stavbe.

 Ena od sten vrta je oblečena v temne kapnike. 

 Štiri velike uharice sedijo v formaciji, med kapniki se skrivajo groteskni obrazi in živali.