Teden v parku Podyji

Ta teden smo s praktičnim predmetom iz zoologije preživeli v južni Moraviji, v vasici Havraniky. Vsak dan smo se odpravili na pohod in vzorčenje v narodni park Podyji, le minuto oddaljen od bivše šolske stavbe, v kateri smo spali. Podyji je najmanjši narodni park na Češkem. Neokrnjena narava se je tu ohranila predvsem zato, ker je bilo območje vedno na meji z Avstrijo. Ta del Češke ima toplo panonsko podnebje in na termofilnih površinah ter v vlažnih gozdovih ob vodi se najde ogromno vrst. Iskali smo vse razen rib: sesalce, ptice, dvoživke, plazilce, metulje, mravlje, hrošče, stonoge, rake, polže, pajke in še kaj. Ptiče sta profesor in njegov asistent lovila v nastavljene mreže, jih dala v žakeljčke, da sta jih obročkala, vzela vzorce krvi in nam jih nato pokazala. Dva večera smo šli do ribnika in lovili žabe. Prav prijetno je bilo poslušati glasno reganje. Pupke so lovili v vrše in nam jih nato kazali. Na termofilnih travnikih smo ujeli kar nekaj kač in kuščarjev. Predvsem zelencev je bilo v izobilju. Po poti smo pobirali in lovili razne nevretenčarje, jih dali v vialke in vrsto določili s ključem ali jih dali mentorjem, da so jih določili in nam povedali kakšne zanimivosti o vrsti ali skupini, kateri pripadajo.

 Park je pretežno gozdnat, ima pa tudi termofilne travnike, sadovnjake in vinograde.

Takole so nas v žakeljčkih počakali ptiči, da nam jih je profesor razkazal. Na obeh slikah nam kaže liščka.

Gož, netopir iz rodu Myotis, pupki in zelenec.

Ptica na spodnji sliki, vijeglavka (Jynx torquilla), je res čuden tič. Če se čuti ogroženo obrača glavo tako, da izgleda, kot da je kača. Zelena rega je prava lepotička med žabami. Tu sem jo prvič videla v živo, prej sem mislila da so precej manjše.

Poleg terenov smo imeli še kar nekaj žurov. Ob ognju na vrtu, na degustaciji v vinski kleti in ob desetmetrskem kresu. Med obiskom vinske kleti smo za dobro uro odhiteli na ogled netopirjev, ki so jih v mreže ujeli profesorji. Povsod je bila obvezno prisotna harmonika, ob ognju, kjer smo pekli klobase pa tudi kitara. Na kresu Čehi zažgejo čarovnico, privezano na drog na vrhu kupa.

Po enem od terenov smo imeli prosto popoldne za ogled Znojma, bližnjega mesta z razgibanim srednjeveškim obzidjem, zelo staro rotundo in romantičnim samostanom.

Imeli smo se res fajn, spoznavali še naravo na drugi strani Češke, češki biologi so se izkazali za zelo zabavno in zanimivo družbo, pa z Jakom sva močno izboljšala najino komuniciranje v češčini. Se že veseliva naslednje take eksurzije, ki bo čez en mesec, iz etologije.